ponedeljek, 16. marec 2015

Zakaj?

Zadnje čase sem v ušesa večkrat ujel vprašanja ''Zakaj je to dobro'', ''Zakaj in za kaj?'', ''Kje je poanta tega?'' in besede kot so ''ubil se boš'', ''samo izzivaš'', ''ne veš v kaj se spuščaš'' in tako naprej...
Upam, da bom vsaj malo približal moje občutke v gorah tistim, ki tega ne poznajo.

V naši družini alpinizem nikoli ni bil dobro sprejet, še manj pa sem si mislil, da bom sam kdaj rad zahajal v gore, saj mi kot otroku nikoli niso bile všeč.. Hoditi moraš, nič se ne dogaja, naporno je, nevarno je, nima smisla, dolgčas je.

Ko smo z družino še veliko časa smučali na Voglu, sem si nekega dne v trgovini sposodil še takratne Elanove Pogostickse, saj me je vedno vleklo izven smučišča, moje smuči pa so bile prekratke in sem ves čas imel težave... Tisti dan, po vsakem prihodu na sedežnico Zadnji Vogel mi je v glavi nekaj govorilo - TO JE TO! Od takrat naprej me je sneg zasvojil. Vsak dan preživet na smučeh sem izkoristil do konca, se naučil smučati, začel sem iskati napredek in našel užitek v smučanju.
Seveda tega smučanja ni bilo 100 dni na leto, ampak mogoče 10. 


Od takrat naprej je šla moja obsesija na smučanje samo še na ''slabše''. Kmalu sem si kupil svoje prve malce širše smuči, rabljene seveda, in se spustil v ''lov za pršičom''. Ker je bilo večino smučarskih dni še vedno preživetih na Voglu, sem okolico smučišča spoznal do potankosti. Vendar me je vleklo dlje, stran od smučišča, tja čez, kjer drugih ni... Po nekaj pešačenjih nazaj do smučičš je hitro prišla ideja o turnem smučanju. Dostop do visokih vrhov, zasneženih linij, grap, strmin in norih razgledov je prebudil raziskovalno žilico.

''Tist tmle se pa da presmučat a?'' ''Enkrat zihr.'' 

Lahki turni smuki so zdaj postali le dostopi do strmejših smučarskih linij. Tam, kjer večina smučarjev obrne nazaj v dolino, se zdaj opremimo z derezami in cepini, ter zagrizemo v strmino. Ja, včasih je res naporno... Vendar, ko prideš na vrh, odložiš opremo in pogledaš po okoliških vrhovih, je trud vsaj delno poplačan. Ampak najlepši del šele pride.. Ko se vpenjaš v smuči ti naraste utrip, preplavi te val energije. Strah, navdušenje, svoboda, tišina na zunaj in krik navznotraj, vse v enem trenutku. Kar naenkrat vsi problemi izginejo, pozabiš na vse, kar se dogaja, vseeno ti je za brezvezne malenkosti.
Zato to delam. 


Ker vsi brezvezni problemi izginejo in sem svoboden. Za vse, kar naredim v naslednjih trenutkih, sem kriv jaz. Vsaka smer, ki jo presmučam me napolni z energijo in veseljem, počutim se močnega in sposobnega... Ravno obratno, kakor se počutim v šoli. 

Zato to delam.

Ker vem, da v alpinističnem smučanju lahko nekaj dosežem. Še v nobeno stvar nisem bil tako prepričan in še v nobeno stvar nisem vložil toliko volje in energije. Še nobena stvar mi ni povrnila vsega vloženega truda. Smučanje mi ga. 
Zato smučam.
Občutek drsenja po snegu, letenja snega po zraku, dihanje svežega zraka, visok utrip, mir in tišina, strmina, ki ne odpušča napak, hitrost... Vsak zavoj je drugačen, pa če lahko izgledajo še tako podobni. Pri vsakem se pojavi nov občutek. 


'''Spring is the second safest time to start ski mountaineering. The safest time is never.''

''If the avalanche doesn’t kill you, the fall probably will.'' Brody Leven

Ja res je, včasih je nevarno. Hitro postane prisoten strah in lahko povsem ''zablokiraš''. Ko pa premagaš strah, premagaš samega sebe. Greš čez svoje meje, jih premikaš. 
In to je smisel športa. Premikanje lastnih meja.


Ponosem sem na to, da sem smučanje v gorah odkril kot najstnik. Veliko raje preživim petek zvečer v delavnici, kjer servisiram smuči in pripravljam opremo za vikend, kot pa nekje zunaj v mestu.
In ne, ta objava ni samospev. V samem smislu sem začetnik, izkušnje sem šele začel nabirati in marsikdo je boljši od mene. Veliko se imam še za naučiti, vendar se tega rad učim. 

8 komentarjev:

  1. Svaka cas, res je dobr napisan in med branjem dela domislija tako da je bralec s tabo.
    Uzivaj v momentu ane?:)

    OdgovoriIzbriši
  2. Bravo !
    Sej ne vem ce je na mestu da ti to recem anpak ja res si super napisal. Kar tako naprej . V veselje mi je vsaketoliko počekirat tvoje fotke .
    Uzivak predvsem pa pazi nase. Na veliko dolgoh mehkih spustov :)

    OdgovoriIzbriši
  3. Simon ti samo Šopaj!!! Ne pozabi pa na varnost, včasih je bolje obrnt pa pridt drugič al pa tretjič!!!

    OdgovoriIzbriši
  4. Zdravo!
    Prvo bi te pohvalil ker imas voljo in strast do smucanja. Nekaj pa vseeno ne morem zadržati zase... Take članke ki povzdigujejo tvoj "pogum" in tvojo smučarijo rajši zadrži zase, ker so lažni... Spuste, ki jih ti furaš niso zahtevni in niti tako nevarni, da mi moral pisati take članke v katerih povzdiguješ samega sebe.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Živjo,
      rad bi povedal samo, da se nikoli nisem povzdigoval. Čaka me še dolga pot in sem še vedno začetnik, kar sem tudi napisal. Marsikdo je boljši od mene in tega se dobro zavedam. Delam na konstantnem napredku, vsakič hočem bit boljši.
      Člankov niti nikoli nisem pisal, v tem blogu pa sem samo povedal, kaj mi smučanje pomeni. In nič drugega. Nikoli se nisem povzdigoval, nikoli se nisem hvalil in nikoli nisem o mojem smučanju lagal. blog sem napisal, ker me spremlja kar nekaj ljudi, katerim so gore tuje in jih zanimajo drugačne stvari. Za njih je to nekaj težkega, ko pa si enkrat v tem, se ti pač ne zdi več. Ampak nekje moraš začeti. Tudi ti si moral nekje začeti, da lahko smučaš težje spuste od mene. Zato spoštuj tudi slabše od sebe.
      Lahko bi že smučal bolj zahtevne spuste, pa jih ne, ker nočem prehitevati. Imam še čas. Ko se bom počutil zares pripravljenega in ko bodo pogoji dobri, bo tu objavljen tudi kakšen težji spust.
      Lepo vabljen na blog, ko bodo spusti zahtevali dovolj ''poguma'', ko blogi ne bodo ''lažni''.
      Če pa te moti moja samopromocija, si pa izvoli narediti spletno stran, kjer boš lahko tudi ti kaj napisal o svojih podvigih. :)

      Hvala in lep dan še naprej,
      SImon Erjavec

      PS: v letošnjih snežnih razmerah tudi težko najdeš težje smučjive smeri, sploh če si vezan samo na vikende, ker dobiš kar pač dobiš.

      Izbriši