Od zadnjega, zanimivo preživetega vikenda s Šparovcem je minilo že kar nekaj dni, ki so bili večinoma povezani s sprejemnimi izpiti na Fakuleteti za Šport konec meseca. Že nekaj dni pred izpiti se mi je utrnila ideja, da se po zadnjem testu odpeljem v Krmo in odtečem še na Triglav.
Triglav

Z Uno sva suvereno štartala s tekom čez Krmo s tempom okoli 7:00/km, vendar sva se zaradi njenih zdravstvenih težav ustavila in priznam, malce sem bil razočaran zaradi dejstva, da takega izziva mogoče ne bom ponovil nekaj časa. Ob Unini utrujenosti sva oba že pozabila na Triglav, vendar sva prišla do Prgarce... in do Kredarice, no pa greva še na Triglav! Malce drugačen izziv je nastal od prvotne ideje, vendar sva zborbala in zadovoljstvo je prišlo samo od sebe. Tri ure do vrha s hojo od Pastircev naprej niti ni tako slabo! Vsekakor pa tisti, malo večji izziv, ostaja odprt. :)
Cerkno

No, ker je del delavnice tudi nažiganje koles po progah, sem si dal duška in najprej iz svojega dirkaškega trdaka spravil nekaj maksimumov in spet občutil tisti nor občutek hitrosti skozi ovinke, ko te iz ene bande vrže v drugo, in iz druge v naslednjo... Ker ima moje kolo tudi svoje meje, ki sem jih rahlo prekoračil, sem svojega zamenjal za polnovzmeteno enduro kolo in po štirih letih spet občutil, kako udobno se je vozit z vzetenjem zadaj... in kako lahko letiš. :) Prva vožnja, da se spoznava, druga vožnja - se že tikava, tretja - že letiva... Hvala Mac, hvala Blaž!
Stol

Dovolj optimistična, da sonce vseeno vzide, še enkrat, sicer nižje, razgrneva spalke. Na žalost je isto sekundo ponovno začelo deževati in omotična od zaspanosti se odpraviva proti dolini. Martin še bolj zaspan kot jaz, komaj dviguje noge, vendar kmalu sva pri klopcah, kjer se je že delal dan. Srečava prve pohodnike, kmalu pa se znajdeva pri avtu. In tu se štorija začne: kje je ključ? Ključa ni. Nikjer. Bedak, kakršen sem, sem ga spet odložil v napačen žep... in seveda je padel ven. Kje, sicer nisva znala ugotovit, vendar možnosti ni bilo veliko, zato se ponovno odpravim proti vrhu.

V iskanju skritega zaklada
Večina ljudi bi nazaj gor odšla z največjo muko. Še sam ne vem zakaj, vendar tega sem se čudežno razveselil! Odložim vse, resetiram GPS, par požirkov in grižljajev zajtrka, pograbim palice in že tečem proti Stolu. V trenutku sem prišel v nek drug svet, povsem zbujen in aktiviran. V iskanju ključa, sem večino časa gledal v tla, sem pa tja pogledal s soncem obsijane vrhove Triglava in ostalih lepotic Julijcev ter prehiteval vse že zjutraj vidoče pohodnike na poti navzgor.
Z rokavi in nogami sem prečesal zelenico, na kateri sva hotela drugič prespat - ključa nikjer. Grem naprej, mimo koče in do sedla, spet vse preiščem, a žal najdem samo Smrekarjevo krpljico, katero je izgubil včeraj. Grem še do vrha, prašat še dva planinca... Garmin pokaže 1:07h. Zapletemo se v sproščen pogovor in se prvih nekaj metrov skupaj odpravimo z vrha. Odtečem naprej, a se kmalu ustavim. Srečam profesorja Mitroviča! Neverjetno kako ti lahko nekdo, z le parimi besedami, polepša že tako zanimiv dan. Kako hitro minevajo dnevi od naše mature, od podelitve spričeval, pa maturantskega plesa, prešpricanih in prespanih ur, pa stresnih dnevov in monotonih ur učenja... Na trenutke res pogrešam Šentvid.
Ključa žal nisem našel, sem pa razčistil sam pri sebi, česa si v gorah želim. Premikati se hitro, opazovati lepe trenutke in srečevati prijazne ljudi, pozdravljati mimoidoče in deliti energijo z ostalimi. Kdor nima v glavi, pravijo, da ima v nogah. Očitno res... včasih se stvari zgodijo z razlogom in hvala ti, ključ, odkril sem nov svet.
Avtor je odstranil ta komentar.
OdgovoriIzbrišiSimon,
OdgovoriIzbrišiLepo te je bilo srečati včeraj in s teboj deliti gorniško navdušenje. Vidim da ključev nisi našel, si pa odkril, kot sam praviš, česar si želiš v gorah.Lepo si to opisal.
Me pa vsa ta zgodba, malo v hecu, spomni na slovitega dr. Juliusa Kugy-ja, ki je vse življenje iskal skrivnostno rožo ( Scabiosa Trenta). Ni je našel nikoli, je pa odkril neizmerno lepoto gora, predvsem trentarskih in Zahodnih Julijskih Alp, ki jih je v svojem čudovitem poetičnem slogu popisal v svojih knjigah.
Želim ti, da to bogastvo gora odkriješ tudi sam. Vidim, da si na pravi poti.
Na ključe pa le malo bolj pazi prihodnjič...:)
Pozdrav.
Hvala za lep komentar, misli :)
IzbrišiLepo Vas je bilo srečat, čeprav na hitro. No, če se pa vsaj malo Kugyju približam nekoč, bo pa to že zelooo fajn. :)